Sodelujoči

NINA STOPAR (koncept+gibanje+slikanje)
MARKO BATISTA (zvok)
DOMINIK MAHNIČ (video)

Nina Stopar – Izhodišča

1. Umetnost je subverzivna, če je naslikana v utelešenem akcijskem slikarstvu.
2. Pričevanje procesu utelešenja slikanja je subverzivno za gledalca in umetnika.
3. Umetnost mora biti živa in barvita, ustvarjena iz iskanja neznanega celotnega mojega bitja – prebuditi gledalčeve občutke, občutek celovitosti.

Slika nima jasnega začetka, tako kot se življenje ne začne z Rojstvom. Vse je med seboj povezano, zato slika nastane veliko pred začetkom slikarskega procesa.

Tudi naša telesa se ne končajo z zunanjo linijo, z robom kože ali obleke. Nevidne vezi nas vežejo v skrito, kolektivno mrežo, nezavedno. Mislim na pojem intertelesnosti in kolektivno nezavednega. Telo, četudi ima svojo zunanjo formo, nikoli ni samo to, kar se kaže, niti se ne more izvzeti ali ločiti od drugih teles..

Telo umetnice je zato že kolektivno telo in s tega vidika subverzivno oziroma provokativno v premoščanju, transformaciji kolektivnega nezavednega, intertelesnega, skritega, nevidenega na platno – in v abstraktno sliko. Proces je očiščujoč ne le za umetnico, temveč za gledalce, ki so – četudi v navidez pasivni vlogi – aktivni gibalci nastajajoče slike. Performens je tako kolektiven dogodek par-excellence.