čas je ko pomlad hodi v poletje
in sem sama
in pomislim na oazo
na okove tvojega hraniva

opno preseva tuja bolečina
vojna je in je nova vojna in je moja vojna
kot cekinčki v zraku
kot Sto let samote
kot narcise v Marquezovem romanu
v zraku plapulajo cvetni listi
drobnih nagelnov in divjih tulipanov

moja jadra se šibijo pod sladilom
puhasto obraščen je tvoj mešiček
drobne lise kot kristali na obrazu
senca sončnice na mojem spolovilu

poklonil si mi darilo
ne čutim raja le drhtenje
tuje spolovilo poročenih hlapcev
hinavske vaške misli
histerično se zoperstavljam redu
moja pesem teče po vznožju
sama sem
sama in pomislim na oazo
na okove tvojega hraniva

na erotiko ki si jo deliva