Poezija

Poezija ples, je prošnja, izpoved in kdaj klic in je sveto mesto, kjer se ubesedi Skrivnost. Je dnevniški zapis moje duše na poti k odrešitvi. Je ples skozi življenje.
Pišem bivanjsko, erotično, ljubezensko in filozofsko poezijo s prvinami misticizma v slovenskem in angleškem jeziku. V pesmih izpovedujem ženstvenost povezano s kolektivnim ženskim principom ter njenimi arhetipi. Pogosto v pesmih nagovarjam božanski princip zavesti.
Poezija se dotakne duše vsakega bitja; verjamem v njeno katarzo, v identifikacijo, ki nam omogoča, da rastemo in žarimo, zato jo tudi izvajam.
Leta 2022 sem izdala prvenec ljubezensko-erotične poezije Poljubi in besede. Občasno objavljam pesmi v revijah, najpogosteje v Apokalipsi.
Leta 2022 sem se uvrstila v finale pesniškega tekmovanja Vitez poezije. Na vseslovenskem izboru V zavetju besede leta 2023, ki ga vsako leto organizira JSKD Republike Slovenije, sem postala zlata.
Izbrane pesmi
Srce mi odpirate kot okna
srce mi odpirate kot okna
skozi katera se nasmeje modro nebo
ko spletate inteligentne nebuloze o čarobnosti
in jo primerjate z okusom gostega soka s smetano
srce mi odpirate kot okna
skozi katera se nasmeje modro nebo
ko vem da se pesmarica danes tiska
in pred opoldnevom sedim na vlaku za Dunaj
Pričakujem te kot ustoličenje svete Marije
pričakujem te kot ustoličenje svete Marije
pričakujem kot brezmadežno spočetje
v njenem trebuhu
hudourniki mi derejo po pobočju dlakave kože
nožnica razpira kot cvet lilije
medim se
medim
a zaljubljena sem v poezijo
Prisedi k meni
prisedi k meni
ne ustraši se moje plamenice
ne znam zatreti psice v sebi
ovčarka je
vohljala je dokler te ni izvohaljala
izpraskala izgrebla iz zemlje
je vedela da si pravi
še preden sem te poljubila
Pletem venec cvetja
pletem venec cvetja
simbolika je nepomembna
minljivost ali prebujeno hrepenenje
čakanje na žamet daljnega smeha
ti na platnu s cvetjem in on
pod nizko krošnjo na postelji zelenega maha
želim vaju oba srečati ob sebi –
drvarja puščavnika
pesnika sleparja
Čas je ko pomlad hodi v poletje
čas je ko pomlad hodi v poletje
in sem sama
in pomislim na oazo
na okove tvojega hraniva
opno preseva tuja bolečina
vojna je in je nova vojna in je moja vojna
kot cekinčki v zraku
kot Sto let samote
kot narcise v Marquezovem romanu
v zraku plapulajo cvetni listi
drobnih nagelnov in divjih tulipanov



