pričakujem te kot ustoličenje svete Marije
pričakujem kot brezmadežno spočetje
v njenem trebuhu
hudourniki mi derejo po pobočju dlakave kože
nožnica razpira kot cvet lilije
medim se
medim
a zaljubljena sem v poezijo

oprosti mi
oprosti še močneje še zadnjič nocoj
ne bova se ljubila

slutim da bi me zlahka prislonil ob rob mize
popeljal med zvezde
zapustil v grehu –
kaj bi lepšega počela s teboj
kot lebdela med oblaki in luno svojega užitka
kaj bi lepšega počel z menoj
kot si polnil nagon in se koval v moža

oprosti
a zaljubljena sem v poezijo
kot suženja v svojo kraljico

čutim – z vsakim stihom te bodem globlje
in ti me še vedno hočeš svojo čarovnico užitka
in ne razumeš ko mi znova ogreješ posteljo
kakor da bi lahko prelila boga v tvoje dlani
da moram dajati svetu
da moram pisati poezijo
da moram zaobiti tvoje roke prošenj
s katerimi me ljubkuješ kot bi vame sejal enost

v njih je lažen občutek
da se varam s poezijo